Prvič v vrtec

Vstop otroka v vrtec je tako za otroka kot za starša velika prelomnica v življenju in čustveno zahteven dogodek. Otrok je prvič za daljši čas ločen od staršev, pride med zanj neznane osebe in v popolnoma novo okolje. Navaditi se mora na sovrstnike, vzgojiteljice, dnevno rutino, prostor in pravila. Vsak otrok doživlja prehod v vrtec na svoj način. Uvajalno obdobje je naporno in otrok od staršev zahteva več kot sicer, zato je zelo pomembno, da se starši na to pripravite in si za uvajanje vzamete čas.

Preden otrok začne obiskovati vrtec ste starši dolžni z otrokom opraviti zdravniški pregled pri otrokovem pediatru. Zdravniško potrdilo oddajte vzgojiteljici ali pomočnici vzgojiteljice, ko boste otroka prvič pripeljali v vrtec. Brez zdravniškega potrdila otroka ne moremo sprejeti v vrtec.

Za lažje uvajanje vam priporočamo:

• Z otrokom se pogovarjajte o vrtcu, si z njim oglejte slikanico, risanko, preberite kakšno knjigo. Skupaj z otrokom se igrajte z dojenčki, odigrajte prizore poslavljanja. Pogovarjajte se o spoznavanju novega okolja, o vzgojiteljicah in ostalih otrocih v vrtcu. Otroku vstop v vrtec predstavite kot pozitivno in prijetno izkušnjo, vendar realno.
• Otroka doma nekaj časa pred odhodom v vrtec postopno navajajte na nov ritem življenja (čas hranjenja, čas počitka, igranje z vrstniki…).
• Z vzgojiteljico se dogovorite o postopnem uvajanju otroka v vrtec (postopno podaljševanje bivanja v vrtcu ali uvajanje skupaj z otrokom).
• Doma se dogovorite, kdo bo otroka uvajal (prihranite nekaj dni dopusta za uvajanje).
• V uvajalnem obdobju ne uvajate dodatnih sprememb (odvajanje od dude, plenic ali stekleničke, selitev,…).
• Uvajanja ne prekinjajte, če je le mogoče.
• Slovo na vratih naj bo kratko.
• Pred otrokom ne kažite strahu.
• Otroka vzgojiteljici predajte nežno, a odločno.
• Ritem prihodov in odhodov iz vrtca naj bo stalen.
• Pogovarjajte se z vzgojiteljico, izmenjujte informacije.
• Doma otroku posvetite več časa.
• Otrok naj v vrtec prinese njegovo najljubšo igračo.

Otrokov odziv na spremembe:

Vsak otrok se na spremembe odziva različno. Njegove reakcije so odvisne od stopnje njegovega razvoja, njegovega značaja, izkušenj in naših ravnanj.

Lahko se pojavijo regresivne reakcije – naraven odziv na določeno raven stresa:

• ponovna zahteva po dojenju ali hranjenju iz stekleničke;
• sesanje prsta;
• ponovno močenje hlačk;
• povečana jokavost, razdražljivost;
• motnje spanje in hranjenja;
• pojavljanje strahov;
• psihosomatske motnje: boli trebušček, prebavne motnje, …;

ali prilagoditvene težave (navadno od 3 do 4 tedne):

• ljubosumnost;
• jok, hlipanje;
• padec odpornosti,…

V primeru, da se pojavijo zgoraj naštete težave, posvetite otroku čim več pozornosti, sproti izmenjujte informacije z vzgojiteljicami, svetovalno delavko.

Želimo vam veliko uspeha in pogumen korak na poti uvajanja!